Na konici jezika

Avtorjev knjižni prvenec je zgodba o moškem srednjih let, čigar vsakdan izpolnjujejo utečenost, površnost in predajanje navadam. V njegov na videz neoporočen zakon in družinske odnose se prihuljeno prikradejo nezadovoljstvo, dolgčas in odtujenost ... Vse do tistega jutra, ko njegov vsakdanji ritem zmoti nepričakovano srečanje z znanko iz mladosti, ki ga na križišču nagovori v materinščini. Čeprav je to srečanje bežno, je kot kamen, ki sproži plaz: utečenost in površnost se hipoma umakneta nemiru, spominom, radovednosti in vzgibu, ki protagonista sili k doslednemu iskanju nekdanje znamke. Srečanje z znanko je hkrati protagonistovo srečanje s samim seboj, s tem, ko jo išče, se približuje samemu sebi. Iskanje znanke se konča nesrečno: z odkritjem umora in kriminološko proceduro. Iskanje sebe prinese novo upanje: s podoživljanjem preteklosti, z urejanjem odnosov s soljudmi, zlasti z bližnjimi, predvsem pa z dejavnim premagovanjem strahu si protagonist nanovo osmišlja življenje in odpira pot lastni ustvarjalnosti.